Tema: Razpoke miru

»Po tej čudoviti reki je moja država dobila ime.«

»To ni bila vojna, ampak agresija na mojo državo!«

»Videli so, kako so jim ubili očete, videli so, kako so jim posiljevali mame.«

»Slovenski učbeniki so bili sivi, a otroci so jih bili neskončno veseli. Hvala Sloveniji.«

»Mlajše generacije prevzemajo pomembne vloge v družbi, imam upanje vanje.«

»Težko razumem napetosti, ki jih podpihujejo politiki znotraj različnih entitet Bosne in Hercegovine.«

»Tudi to je Sarajevo, da na Baščaršiji vidiš prijateljici, prva je pokrita, druga pa v mini krilu.«

»Tišina je bila ob poskusu pobega s sinom strašljiva. V smrtno tišino so zarezali streli. In šumenje zimske bunde. Vse je bilo … Kot v filmu.«

»Jure Franko se je odzval že čez nekaj ur in poslal čudovit videonagovor za moje učence.«

»Lahko so se odcepili.«

»Pred vojno nas je bilo v vasi po 700 v vsakem delu. Devetkrat na dan je vozil avtobus v Mrkonjić Grad, največji kraj v bližini. Otroci so skupaj hodili v šolo.«

»Samo norec ne mara miru, normalni ljudje si želijo miru, svobode.«

»Država je ujetnica Daytona. Imamo birokratski mir, a ob tem trpimo. Po drugi strani pa sem videl grozote vojn in povem vam, da je tudi slab mir boljši kot vojna.«

»Med vojno v devetdesetih so iskreno sobivali in si pomagali. Ko je v vas prispela humanitarna pomoč, so Srbi kruh najprej odstopili Bošnjakom.«

»Med vojno smo ščitili drug drugega. Ni nujno, da se obožuješ, ne smeš pa se sovražiti.«

»Ne stori drugemu, česar ne želiš, da drugi stori tebi.«